PRAVILA ŠOLSKEGA REDA

Na podlagi 60.e člena Zakona o osnovni šoli (Ur. list RS št.:81/06, 102/07) je Svet zavoda OŠ Beltinci na seji dne 16. 10. 2019, sprejel naslednja

PRAVILA ŠOLSKEGA REDA

I. SPLOŠNO

1. člen (vsebina)
V pravilih šolskega reda se natančneje opredelijo dolžnosti in odgovornosti učencev, pravila obnašanja in ravnanja, ki veljajo tako v prostorih šole kot pri vzgojno-izobraževalnih dejavnostih, ki se izvajajo izven šolskega prostora.
Določi se vzgojne ukrepe za posamezne kršitve pravil, organiziranost učencev, opravičevanje odsotnosti, izrekanje pohval, priznanj in nagrad, načine zagotavljanja varnosti, sodelovanje pri zagotavljanju zdravstvenega varstva učencev.
Vsi členi Pravil šolskega reda veljajo tudi za učence s posebnimi potrebami, razen ko je to z drugimi dokumenti drugače opredeljeno in je vpisano v individualiziran program učenca s posebnimi potrebami.

II. PRAVICE IN DOLŽNOSTI UČENCEV

2. člen (pravice učencev)
Pravice učencev so:
– da redno obiskuje pouk in druge vzgojno-izobraževalne dejavnosti,
– da pridobiva znanje, spretnosti in navade za vseživljenjsko učenje,
– da mu je v šoli zagotovljeno varno in spodbudno okolje,
– da mu šola organizira življenje in delo s spoštovanjem univerzalnih civilizacijskih vrednot in posebnosti različnih kultur,
– da mu šola zagotavlja enakopravno obravnavanje ne glede na spol, raso in etnično pripadnost, veroizpoved, socialni status družine in druge okoliščine,
– da mu šola zagotovi varovanje njegovih osebnih podatkov v skladu z zakonom in drugimi predpisi,
– da učitelji in drugi delavci šole spoštujejo njegovo osebnost in individualnost ter njegovo človeško dostojanstvo in pravico do zasebnosti,
– da mu je omogočeno tudi izven pouka pridobiti dodatno razlago in nasvet,
– da se pri pouku upošteva njegova radovednost ter razvojne značilnosti, predznanje in individualne posebnosti,
– da pri pouku dobi kakovostne informacije, ki sledijo sodobnemu razvoju znanosti in strok,
– da dobi o svojem delu sprotno, pravično in utemeljeno povratno informacijo,
– da dobi pri svojem delu pomoč in podporo, če ju potrebuje,
– da svoji razvojni stopnji primerno sodeluje pri oblikovanju dni dejavnosti, ekskurzij, interesnih dejavnosti in prireditev šole,
– da se lahko svobodno, a kulturno izreče o vseh vprašanjih iz življenja in dela šole,
– da se vključuje v delo oddelčne skupnosti učencev, skupnosti učencev šole in šolskega parlamenta,
– da sodeluje pri dogovorjenih skupnih aktivnostih,
– da sodeluje pri ocenjevanju.

3. člen (dolžnosti in odgovornosti učencev)
Dolžnosti učenca so:
– da redno in točno obiskuje pouk in ostale organizirane vzgojno-izobraževalne dejavnosti šole,
– da naredi domačo nalogo in izpolnjuje svoje učne ter druge šolske obveznosti,
– da učencev in delavcev šole ne ovira in ne moti pri pouku in drugem šolskem delu,
– da spoštuje pravila hišnega in šolskega reda,
– da spoštuje pravice drugih učencev in delavcev šole in ima spoštljiv in strpen odnos do individualnosti, človeškega dostojanstva, etnične pripadnosti, veroizpovedi, rase in spola,
– da se spoštljivo vede do drugih,
– da prispeva k ugledu šole,
– da varuje in odgovorno ravna s premoženjem šole ter lastnino učencev in delavcev šole ter le-tega namerno ne poškoduje,
– da ne uničuje uradnih listin,
– da sodeluje pri urejanju šole in šolske okolice, dogovorjenem v oddelčni skupnosti ali skupnosti učencev šole,
– da sodeluje pri dogovorjenih oblikah dežurstva učencev,
– za svojo lastnino odgovarja vsak sam,
– v primeru izgube ključa garderobne omarice ali kartice za prehrano poravna stroške izdelave nadomestnega ključa ali kartice.

III. PRAVILA ŠOLSKEGA REDA

4. člen (pravila vedenja učencev)
Pravila vedenja veljajo v šoli in na vseh šolskih površinah. Smiselno se upoštevajo tudi pri ostalih dejavnostih, ki jih organizira šola izven šolskega prostora.

Učenec mora poznati pravila lepega vedenja in delovati v skladu z njimi:
– v šolo prihaja točno in pripravljen na pouk,
– upošteva navodila učiteljev in drugih delavcev šole;
– skrbi za red in čistočo;
– s šolsko in tujo lastnino ravna odgovorno;
– je vljuden, pozdravlja;
– spoštuje pravice učencev in vseh delavcev šole;
– do sošolcev je prijazen in vedno pripravljen pomagati;
– aktivno posluša druge in se zavzema za strpno komunikacijo;
– hrano uživa kulturno, na za to določenem prostoru;
– hrane ne odnaša iz jedilnice v razred.

5. člen (zamujanje)
Učenec, ki je zamudil k pouku ali dejavnosti, potrka na vrata učilnice, pristopi k učitelju in se opraviči zaradi zamude.
Učenec pri odhodu na svoj prostor ne sme še dodatno vznemirjati sošolcev. Če potrebuje v zvezi z zamujenim delom pojasnila, prosi za razlago učitelja.

6. člen (pozdravljanje)
Učenci in zaposleni se vedemo spoštljivo drug do drugega ter do obiskovalcev šole. Med seboj se pozdravljamo. Prvi pozdravi tisti, ki vstopi v prostor. Pri tem upoštevamo načelo starosti: mlajši prvi pozdravi starejšega. Pozdravljamo tudi obiskovalce, saj so naši gostje.
Odrasle osebe vikamo.

7. člen (obutev, oblačila)
Učenci prihajajo v šolo urejeni, nosijo oblačila, primerna za šolski prostor in zdravje posameznika, nenaličeni oziroma diskretno naličeni ter brez pirsingov.
Učenci hodijo po šolskem poslopju v šolskih copatih, v telovadnici pa v športnih copatih, ki so namenjeni le uporabi za notranje prostore.

8. člen (mobilni telefoni in podobne naprave)
V šolskih prostorih in pri organiziranih dejavnostih ni dovoljena uporaba:
– mobilnih telefonov ali naprav, ki omogočajo brezžično komunikacijo med napravami oz. dostop do interneta (tablični računalnik, pametne ure ipd.);
– drugih naprav, ki omogočajo predvajanje in snemanje avdio in video vsebin (MP3, MP4, fotoaparat, kamera ipd.).
Omenjene naprave se lahko uporabljajo kot del vzgojno-izobraževalnega dela z dovoljenjem učitelja.
V primeru kršitve učenec vpričo učitelja napravo izklopi in jo izroči učitelju, ta jo da razredniku, ki o dogodku obvesti starše in jih pozove, da napravo prevzamejo pri njem.
V kolikor starši naprave do konca tekočega šolskega leta ne prevzamejo, se ta komisijsko uniči.

 

9. člen (prepovedi)
Kajenje, uživanje alkohola, energijskih pijač ali psihoaktivnih substanc je v prostorih šole in na šolskih površinah ter na dnevih dejavnosti izven šolskega prostora za vse prepovedano. Prav tako ni dovoljeno prinašanje in uporaba pirotehničnih sredstev, hladnega orožja ali drugih nevarnih predmetov, ki lahko ogrožajo zdravje posameznika.
10. člen (dolžnosti učencev na dejavnostih, ki potekajo izven šolskega prostora)
Učenci so dolžni upoštevati navodila učitelja, skrbeti za lastno varnost in varnost drugih.
Učenci med izvajanjem vzgojno-izobraževalnega dela zunaj šolskega prostora ne smejo brez dovoljenja izvajalca in učitelja zapuščati prostora, kjer se izvaja program.

11. člen (oprema učencev na dnevih dejavnosti)
Če učenec na dan dejavnosti, ko je na programu kolesarjenje, pride brez ustrezne opreme (čelade) in ustrezno opremljenega kolesa, se mu dejavnosti prilagodijo (opravi pohod oz. drugo dejavnost).
Učenec, ki nima ustreznih pripomočkov na dan dejavnosti, dobi druge zadolžitve (reševanje nalog, prepisovanje besedil …).

IV. VZGOJNO UKREPANJE

12. člen (kršitev)
Kršitev je delovanje, ki ni v skladu s pravili, navedenimi v členih od 3. do 11. člena Pravil šolskega reda.
V primeru katerekoli kršitve iz prej navedenih členov ravnamo v skladu s Pravili šolskega reda, Vzgojnim načrtom in Pravilnikom o vzgojnih opominih v osnovni šoli (Ur. list RS, št. 76/2008).

Starše k ustreznemu ravnanju zavezujejo Konvencija o otrokovih pravicah (OZN), Zakon o preprečevanju nasilja v družini (Ur. list RS, št. 16/2008), Zakon o zakonski zvezi in družinskih razmerjih (Ur. list RS, št. 69/2004) in Obligacijski zakonik (Ur. list RS, št. 97/2007).

13. člen (postopek vzgojnega delovanja)
Nesoglasja in kršitve se rešujejo stopenjsko.
Nesoglasja se začnejo reševati tam, kjer so se pojavila.
Postopek lahko sproži učenec, delavec šole ali starši.
Kršitve se zapisujejo v za to pripravljene obrazce.
PRILOGA 1: SEZNAM KRŠITEV
PRILOGA 2: ZAPIS O KRŠITVI PRAVIL ŠOLSKEGA REDA
PRILOGA 3: EVIDENCA VZGOJNEGA UKREPANJA OB KRŠITVAH PRAVIL ŠOLSKEGA REDA

KORAKI UKREPANJA OB KRŠITVAH PRAVIL ŠOLSKEGA REDA:
1.1 USTNO OPOZORILO
1.2 PONOVNO OPOZORILO (PISNO) IN OPRAVLJANJE KORISTNEGA DELA OZIROMA ZAČASNA/TRAJNA UKINITEV UGODNOSTI
2. RAZGOVOR S STARŠI IN Z UČENCEM
3. RAZGOVOR ŠSS S STARŠI IN Z UČENCEM
4. UKREPANJE PO PRAVILNIKU O VZGOJNIH OPOMINIH V OŠ (UL RS, ŠT. 76/2008)
– 1. vzgojni opomin
(PRIPRAVI SE INDIVIDUALIZIRAN VZGOJNI NAČRT UČENCA)
– 2. vzgojni opomin
– 3. vzgojni opomin
– PREŠOLANJE

INDIVIDUALIZIRAN VZGOJNI NAČRT UČENCA
Šola za učenca, ki potrebuje posebno pozornost in strokovno pomoč, izdela individualiziran vzgojni načrt. Ta naj učencu pomaga doseči pozitivne spremembe v načinih zadovoljevanja lastnih potreb ob upoštevanju potreb in pravic drugih, skladno s sprejetimi vrednotami, Pravili šolskega reda in Hišnim redom.
Pri oblikovanju individualiziranega vzgojnega načrta sodelujejo šolska svetovalna služba, razrednik, drugi strokovni delavci šole, starši in učenec, ki mu je ta načrt namenjen.

Individualiziran vzgojni načrt vsebuje:
– jasen opis problema,
– jasen opis ciljev vedenja in učenja,
– načrt ustreznih pomoči učencu in posebnih vzgojnih dejavnosti,
– strinjanje učenca, staršev in delavcev šole o lastnih nalogah in obveznostih, ki izhajajo iz uresničevanja načrta,
– morebitne izjeme in odstopanja od dogovorjenih pravil,
– način spremljanja izvajanja načrta,
– posledice uresničevanja oziroma ne uresničevanja dogovorjenega.

14. člen (vzgojno ukrepanje in dokumentiranje)
Vzgojni ukrepi so pedagoško in strokovno usmerjeni postopki, ki zadevajo ponavljajoče se, pogostejše in obsežnejše kršitve pravil šolskega reda ali enkratne težje ali najtežje kršitve Pravil šolskega reda.
Z vzgojnim ukrepom učenca ne želimo kaznovati, temveč ga želimo spodbuditi k razmišljanju o posledicah njegovega ravnanja, mu predstaviti ustrezno ravnanje ter mu pomagati, da osvoji drugačen, sprejemljivejši vzorec vedenja oziroma ravnanja.
Enak ukrep pri različnih učencih doseže različne učinke. Pri izbiri ustreznega vzgojnega ukrepa učitelj upošteva več dejavnikov, kot so na primer: starost, osebni razvoj, značaj učenca, njegovo domače okolje ipd., in je na podlagi svoje strokovne usposobljenosti pri odločanju avtonomen.
Izvajanje vzgojnih ukrepov je povezano z nudenjem podpore in pomoči ter vodenjem učenca k spremembi vedenja in ravnanja. Pri tem sodelujejo učenec, starši in strokovni delavci šole, ki se odločijo o vrsti vzgojnega ukrepa. Na podlagi strokovne odločitve se ukrep izvede.
Vzgojni ukrep je za učenca in njegove starše obvezujoč.
Zapise o vzgojnih ukrepih do vključitve šolske svetovalne službe vodi in hrani razrednik. Ob vključitvi šolske svetovalne službe se nastavi mapa vzgojnih ukrepov za posameznega učenca. Mapa se hrani pri šolski svetovalni službi.

15. člen (vzgojno ukrepanje pri lažjih kršitvah)
15.1 Pogovor v zvezi z reševanjem problema
Pogovor z učencem opravi strokovni delavec šole.

15.2 Začasna ukinitev nekaterih ugodnosti
Na primer: status športnika, kulturnika …

15.3 Povečan nadzor nad učencem v času, ko je v šoli, a ne pri pouku
Na primer: Učenec med odmori spremlja dežurnega učitelja.

15.4 Pedagoška asistenca
• Pri pouku
Kadar učenec s svojim ravnanjem onemogoča izvajanje pouka, se lahko učenca odstrani iz oddelka. Učenec v času odstranitve opravlja delo pod nadzorom strokovnega delavca, ki ga določi ravnatelj. Učenec opravlja enako delo, kot se izvaja v oddelku. V primeru odstranitve učenca od ure pouka, mora učitelj z njim opraviti pogovor, če je mogoče, še isti dan. Skupaj pregledata opravljeno delo in se dogovorita o nadaljnjem delovanju.
• Pedagoški proces izven prostorov šole
Kadar učenec pogosto ogroža varnost ali ne upošteva navodil, šola ne more prevzeti odgovornosti za varno izvedbo pedagoškega procesa izven prostorov šole (dnevi dejavnosti, tabori, šole v naravi …), ravnatelj oziroma pomočnik ravnatelja poskrbi za dodatno spremstvo strokovnega delavca ali se za takega učenca organizira nadomestni vzgojno-izobraževalni proces v šoli ali pokliče starše, ki morajo priti po učenca.

15.5 Prepoved približevanja določenemu učencu (ko je le ta žrtev)

15.6 Začasni odvzem mobitela, predvajalnika glasbe in drugih motečih predmetov pri pouku
Postopek ravnanja je opisan v Hišnem redu in v 8. členu Pravil šolskega reda.

15.7 Oblike koristnega dela
Oblika koristnega dela je vedno taka, da ne žali ali ponižuje učenca.
Učenec opravi dogovorjeno delo v določenem času. Učitelj, ki je izrekel ukrep, preveri, če je učenec določeno delo opravil. Če učenec dela ne opravi ali ga opravi slabo, učitelj to zapiše v mapo vzgojnih ukrepov in opazovanj za posameznega učenca in mu odredi ponovno opravljanje naloge ali opravljanje nove naloge.

Nabor koristnih del in ukrepov:
Učenec/ka:
• opravi koristno delo, pomaga (pri):
– organizaciji različnih šolskih prireditev;
– vrstniku pri učenju;
– urejanju knjig v knjižnici;
– urejanju šolskih pripomočkov;
– dežurnemu učitelju pri dežuranju;
– izdelavi šolskih učil;
– dežurnim pri malici;
– urejanju učilnice, telovadnice, garderobe in drugih prostorov;
– drugo koristno delo, ki ga določi učitelj;
• ima odmor brez igre;
• se pobota in opraviči prizadeti osebi;
• poškodovano ali uničeno stvar (npr. plakat, učni pripomoček, zemljevid, okrasek …) nadomesti z lastnoročno narejenim izdelkom;
• izdela zanimiv in/ali koristen izdelek iz papirja ali drugega materiala;
• opazuje določene dogodke v naravi in jih zapiše;
• prebere krajšo zgodbo/knjigo in napiše obnovo;
• pripravi predstavitev na temo kršitve;
• pridobi določene podatke s pomočjo literature in interneta ter jih predstavi v oddelku;
• napiše obvestilo staršem o prekršku (opis prekrška), razrednik poskrbi, da ga dobijo;
• uredi likovno omaro in kotiček;
• pripravi in izvede nastop pred sošolci (recitacija, ples, zapoje pesem …);
• po svoji idejni zasnovi oblikuje/sestavi/izbere družabno igro, oblikuje navodila, postavi pravila, izdela pripomočke in igro predstavi vrstnikom;
• drugi ukrepi, ki jih določi učitelj.
Koristno delo lahko predlaga tudi učenec sam in ga opravi, če se učitelj s predlogom strinja.

Šola lahko oblikuje in izvaja tudi druge vzgojne ukrepe, ki so smiselni v posamezni situaciji in glede na potrebe učenca.
Časovni okvir posameznega ukrepa določi razrednik po lastni presoji glede na vrsto in stopnjo kršitve.
Vzgojni ukrep velja, dokler ne doseže svojega namena oz. v skladu z dogovorom.

16. člen (vzgojno ukrepanje ob težjih in najtežjih kršitvah)
Vzgojni opomini (administrativni vzgojni opomini)
Če učenec ne izpolnjuje svojih dolžnosti in odgovornosti, določenih s Pravili šolskega reda, z drugimi predpisi in akti šole, mu šola izreče vzgojni opomin. Izreče ga v primeru, da vzgojne dejavnosti in ukrepi ob predhodnih kršitvah niso dosegli namena oziroma pri težjih in najtežjih kršitvah. Šola izreka vzgojne opomine v skladu s Pravilnikom o vzgojnih opominih.
Če je učenec prejel vzgojni opomin, šola skupaj s starši in učencem sestavi individualiziran vzgojni načrt. V njem so opredeljene konkretne vzgojne dejavnosti, postopki in vzgojni ukrepi za izboljšanje učenčevega vedenja.
Razrednik, šolska svetovalna služba in drugi strokovni delavci šole spremljajo izvajanje vzgojnega ukrepanja in vzgojnega delovanja.

V primeru težje ali najtežje kršitve lahko šola preskoči vse predhodne ukrepe in takoj izreče vzgojni opomin.
Ob težjih in najtežjih kršitvah je možen tudi ukrep premestitve v drug oddelek.

17. člen (vključitev zunanjih ustanov in pristojnih organov)
V primerih, ko šolska svetovalna služba skupaj z razrednikom in ravnateljem presodi, da se pri otroku pojavljajo težave in oblike vedenja, ki jih šolska obravnava ne more omiliti, izboljšati ali odpraviti, staršem predlaga obravnavo v zunanjih ustanovah psihosocialne pomoči.
V primeru, da prekršek presega pristojnosti šole, delavci šole ali starši obvestijo pristojne organe.

V. ORGANIZIRANOST UČENCEV

18. člen
Oddelčna skupnost je temeljna oblika organiziranosti učencev enega oddelka.
Učenci so organizirani še v Skupnost učencev šole (SUŠ), v kateri sta po dva predstavnika oddelka.
SUŠ razpravlja o vprašanjih, ki jih predlagajo učenci sami, lahko pa jih predlagajo tudi delavci šole.
Skupnost učencev šole sprejme letni program dela.
Skupnost učencev šole ima mentorja, ki ga imenuje ravnatelj. Mentorja lahko predlagajo predstavniki oddelčnih skupnosti.

VI. OPRAVIČEVANJE ODSOTNOSTI

19. člen
Učenec, ki je zamudil, se učitelju opraviči zaradi zamude in svojo zamudo pojasni.
Odsotnost učenca od posamezne učne ure dovoli učitelj, ki izvaja vzgojno-izobraževalni program.
Učitelj je dolžan zamudo učenca vpisati v dnevnik dela oddelka.
Predčasni odhodi od pouka in podaljšanega bivanja so dovoljeni samo s pisnim dovoljenjem staršev.
Učenci lahko zapustijo šolski prostor samo zaradi opravičljivih razlogov, kot so:
– odhod k zdravniku,
– športni treningi, obiskovanje glasbene šole zaradi nastopa,
– uradni opravki,
– opravičene odsotnosti v času organiziranega varstva (čakanje na pouk izbirnih predmetov ali druge dejavnosti v okviru šole).
Vsa opravičila za navedene odhode ustno napovejo ali napišejo starši, učenci pa jih izročijo razredniku pred napovedano odsotnostjo.
Starši morajo ob vsakem izostanku učenca od pouka ali dneva dejavnosti šoli sporočiti vzrok izostanka in razredniku posredovati pisno, osebno ali telefonsko opravičilo.
Če starši vzroka izostanka ne sporočijo v petih delovnih dneh, jih razrednik pokliče, da izostanek pojasnijo.
Ravnatelj lahko na željo staršev dovoli učencu daljši izostanek od pouka (53. člen ZOŠ).
Učenec lahko izostane od pouka, če starši njegov izostanek vnaprej napovejo, vendar ne več kot pet dni v letu.

20. člen
V primeru večkratne, dolgotrajne ali ponavljajoče se odsotnosti učenca lahko razrednik zahteva zdravniško opravičilo. Če razrednik zdravniškega opravičila v 5 delovnih dneh ne prejme, starše pozove na razgovor. V primeru, da se starši razgovora ne udeležijo, šola obvesti pristojni Center za socialno delo in Inšpektorat RS za šolstvo.
V primeru 5 (nestrnjenih) neopravičenih ur razrednik opravi razgovor s starši in učencem.
V primeru 10 (nestrnjenih) neopravičenih ur svetovalna služba opravi razgovor s starši in učencem, napove se vzgojni opomin.
V primeru 12 (nestrnjenih) ali 10 (strnjenih) neopravičenih ur učenec dobi vzgojni opomin.

VII. ZAGOTAVLJANJE ZDRAVSTVENEGA VARSTVA UČENCEV

21. člen
Starši so dolžni na začetku šolskega leta razrednika in vse učitelje, ki učenca poučujejo, obvestiti o zdravstvenih posebnostih učenca.
V primeru nenadne bolezni ali poškodbe učenca strokovni delavec takoj po telefonu obvesti starše.
Učenci v šoli in izven nje skrbijo za lastno zdravje in varnost ter ne ogrožajo zdravja in varnosti ter osebnostne integritete drugih učencev, delavcev šole ali obiskovalcev.
Zaposleni, učenci in ostali uporabniki šolskih prostorov so dolžni skrbeti za čistočo.
OŠ Beltinci sodeluje z Zdravstvenim domom Beltinci in Zdravstvenim domom Murska Sobota pri izvedbi rednih zdravniških pregledov in cepljenj kot tudi pri preventivnih akcijah. OŠ Beltinci sodeluje s šolsko zobozdravstveno ambulanto pri izvedbi zobozdravstvenih pregledov in obravnav.

Ukrepanje v primeru hujše bolezni ali nezgode učenca
Vsak delavec šole je dolžan takoj ukrepati, ko opazi ali je obveščen o poškodbi ali slabem počutju učenca. Učenca je potrebno namestiti na varno mesto in zagotoviti, da ni sam. Delavec je dolžan o poškodbi ali slabem počutju učenca obvestiti (lahko pošlje nekoga) tajništvo šole, svetovalno službo ali vodstvo šole. Ti pripeljejo ustrezno osebo na šoli, ki je usposobljena nuditi prvo pomoč. V primeru poškodbe ali slabega počutja učenca mora šola obvestiti starše, da pridejo po otroka. V primeru težje poškodbe, zelo slabega počutja, bolezenskega stanja ali v primeru, da se ne da oceniti resnosti poškodbe ali stanja, je potrebno poklicati reševalce. Tudi v tem primeru je potrebno takoj obvestiti starše. Ob nezgodi s poškodbo strokovni delavec zapiše zapisnik o nezgodi v za to namenjeno dokumentacijo (zvezek poškodb).
V primeru, da je poškodba posledica nasilnega dejanja ali nesreče, je šola o tem dolžna obvestiti policijo. V primeru take poškodbe je potrebno sestaviti zapisnik in ga oddati v tajništvu šole.

22. člen (ravnanje v primeru pojava naglavnih uši)

Starši so dolžni poskrbeti, da učenci prihajajo v šolo snažni in ne ogrožajo zdravja drugih učencev in zaposlenih.
Če delavec šole ugotovi, da ima učenec naglavne uši, o tem isti dan obvesti starše in jih pozove, da izvedejo ustrezne postopke razuševanja. Izročijo se jim Obvestilo o pojavu uši in Navodila za ravnanje ob pojavu naglavnih uši ter jih seznani z dodatnimi informacijami o ušeh, ki so objavljene na spletni strani Nacionalnega inštituta za javno zdravje (www.nijz.si).
O pojavu uši v šoli se obvesti tudi starše preostalih otrok v oddelku, pri katerih se niso našle uši in se jim prav tako izroči Obvestilo o pojavu uši in Navodila za ravnanje ob pojavu naglavnih uši ter jih seznani z dodatnimi informacijami o ušeh, ki so objavljene na spletni strani Nacionalnega inštituta za javno zdravje.
Če se pri otroku v šoli odkrije uši, otrok lahko ostane v šoli do prihoda staršev oziroma do konca pouka, starše pa se isti dan obvesti, naj takoj po navodilih in opisanem postopku izvedejo razuševanje.
Starši poskrbijo za odstranitev uši z lasišča in očistijo predmete, s katerimi je bil otrok v stiku.
Tudi po razušitvi starši redno pregledujejo lasišče otroka.
Starše, ki se ne odzivajo in ne sodelujejo pri naporih za odpravljanje ušivosti oziroma ne izvedejo razuševanja, šola povabi na individualni razgovor, kjer se ponovno poskusi razložiti pomen sodelovanja vsakega posameznika pri izvajanju sistematičnega razuševanja za odpravo ušivosti v šoli. Poskuša se ugotoviti razloge za nesodelovanje ter pomagati pri iskanju rešitev zanje.

VIII. NAČINI ZAGOTAVLJANJA VARNOSTI

23. člen
Varnost na šoli zagotavljamo v skladu z zakonodajo in internimi pravilniki.
Učenec k vsem dejavnostim pristopa umirjeno in ne izvaja nobenih oblik nasilja nad drugimi.
Učenci se lahko v času predure tiho učijo v rdeči dvorani ali na odru v jedilnici.
V času prostih ur je za učence organizirano varstvo. V tem času ne zapuščajo šolskega prostora.
Po končanih šolskih obveznostih učenci odidejo domov in se ne zadržujejo v prostorih šole ali na njenih zunanjih površinah. Zadrževanje v šoli po končanem pouku je dovoljeno samo v primeru organiziranega varstva ali na podlagi dovoljenja razrednika oziroma ravnateljice.
Odhajanje s šolskega dvorišča in igrišča v času pouka ali odmorov ni dovoljeno.

IX. OBVEŠČANJE

24. člen
Starši ali skrbniki, učenci in delavci šole so v pisni obliki seznanjeni z vsebino Pravil šolskega reda. Ta so dostopna na javnem mestu (spletna stran šole in tajništvo šole).
S Pravili šolskega reda razrednik učence seznani po sprejetju le-teh oziroma na začetku šolskega leta.
Učence se z nujnimi informacijami obvešča preko centralnega ozvočenja, spletne strani, oglasne deske, ustnih obvestil in šolske publikacije.
Starše ali skrbnike obveščajo ustno ali pisno strokovni delavci in ostali delavci šole.

X. PREHODNE IN KONČNE DOLOČBE

Določbe Pravil šolskega reda začnejo veljati z dnem sprejetja.
Obenem preneha veljavnost Pravil šolskega reda z dne 20. 3. 2015.

V Beltincih, dne, 16. 10. 2019

Dostopnost