Skoči na glavno vsebino
(02) 541 31 00

Oko besede na OŠ Beltinci

Od 22. do 24. 9. 2022 je v Murski Soboti potekalo 27. srečanje slovenskih otroških in mladinskih pisateljev Oko besede, v okviru katerega poteka tudi podelitev večernice, nagrade za najboljšo otroško in mladinsko izvirno leposlovno delo. Letos jo je prejela Maša Ogrizek za knjigo Lisičja luna, knjigo je ilustrirala Tina Dobrajc.

V okviru literarnega srečanja nekatere pomurske vrtce, osnovne in srednje šole obiščejo avtorji, ki pišejo za otroke in mladino. Na naši šoli smo teh obiskov vedno veseli, saj je to enkratna priložnost, da učenci spoznavajo slovensko mladinsko književnost, delo pisateljev, pesnikov in prevajalcev ter njihovo ustvarjanje.

V petek, 23. 9. 2022, nas je obiskala prevajalka antične književnosti in pesnica Jelena Isak Kres. Učencem od 7. do 9. razreda, ki bodo letos tekmovali v znanju iz slovenščine za Cankarjevo priznanje, je predstavila svoje delo, kaj vse je našemu času podarila antika in zakaj se je dobro učiti staro grščino in spoznavati zgodbe iz tistih časov. Predstavila je nekaj
svojih prevodov, kot je npr. prevod Ezopove basni o zajcu in želvi in zakaj je dobro hiteti počasi.


Vsako leto znova se razveselimo septembrskega literarnega obiska na naši šoli, saj je to poseben kulturni dogodek za naše učence in življenje šolske knjižnice.

Cvetka Rengeo, šolska knjižničarka

Oko besede 2019 na OŠ Beltinci

Od 19. do 21. 9. 2019 je potekalo v Murski Soboti 24. srečanje slovenskih mladinskih pisateljev Oko besede, v okviru katerega je v četrtek, 19. 9. 2019, potekala podelitev 23. večernice, nagrade za najboljše slovensko otroško in mladinsko izvirno literarno delo preteklega leta. Letos jo je prejel Andrej E. Skubic za delo Babi nima več telefona, ki je druga knjiga iz štiridelne zbirke Trio Golaznikus.

Vsakoletna stalnica literarnega srečanja so obiski pisateljev na pomurskih osnovnih in srednjih šolah. Na naši šoli smo teh obiskov vedno veseli, saj je to enkratna priložnost, da učenci spoznavajo slovensko mladinsko književnost, delo pisatelja in njegovo ustvarjanje.

V petek, 20. 9. 2019, sta nas obiskala pesnica Barbara Gregorič Gorenc, ki je predstavila svoje ustvarjanje petošolcem, ter pisatelj Slavko Pregl, ki je predstavil svoje pisanje učencem od 7. do 9. razreda.

Veseli smo vsakoletnega literarnega srečanja, ki nam je omogočeno v okviru Očesa besede, saj je neposreden stik z literarnim ustvarjalcem lepa izkušnja za vse učence in vrhunski kulturni dogodek za dušo šolske knjižnice.

Cvetka Rengeo, šolska knjižničarka

Obisk Primoža Suhodolčana

 

Ob zaključku Bralne značke nas je danes, 4. 4. 2012, obiskal priljubljen otroški in mladinski pisatelj Primož Suhodolčan. Po kulturnem programu, v katem so s plesom, petjem in recitacijo nastopili učenci naše šole in učenci podružnične šole Melinci, je besedo prevzel naš gost in dodobra nasmejal učence z zgodbami iz svojega življenja in zgodbami svojih knjižnih junakov. Čestital je tudi vsem učencem, ki so osvojili Bralno značko in z veseljem delil avtograme.

Obisk pisatelja Primoža Suhodolčana je bil odlična motivacija za branje, saj so vse njegove knjige iz naše šolske knjižnice že nekaj dni izposojene, povpraševanje po knjigah pa ne pojenja.

 

Obisk Primoža Suhodolčana

Teden odprtih vrat šolske knjižnice

 

2. aprila praznujemo mednarodni dan knjig za otroke. Na ta dan po vsem svetu prirejajo branja, odpirajo razstave in razmišljajo, kako obdržati bralno kulturo med mladimi.

Tudi na naši šoli se bomo pridružili promoviranju knjige, branja in bralne kulture, in sicer od 2. 4. do 6. 4. 2012. Dejavnosti se bodo odvijale tudi v ostalih dneh meseca aprila.

Dejavnosti:

      • – radijska ura o pomenu branja v ponedeljek, 2. 4. 2012
      • – srečanje s pisateljem Primožem Suhodolčanom, 4. 4. 2012, 1. šolska ura, velika telovadnica
      • – fotografska in slikarska razstava v knjižnici
      • – organiziran obisk knjižnice po razredih/skupinah
      • – pravljična ura v knjižnici, razredu ali zunaj
      • – minute za branje na šolskem radiu (učitelji, učenci)
      • – (vsaj) 5 minut vsak dan za glasno ali/in tiho branje (učenec ali/in učitelj izbere najljubši odlomek, pesem, članek iz časopisa …)
      • – obisk otrok iz vrtca Beltinci
      • – teden Cobiss-a za učence predmetne stopnje

 

In ne pozabimo: Nikoli ni prezgodaj. Nikoli ni prepozno. Vsak čas je ravno pravi čas za branje, pogovor in prijetno druženje ob branju. Branje je najboljše učenje.

Veliko prijetnih bralnih trenutkov!

Cvetka Rengeo, šolska knjižničarka

Nova podoba šolske knjižnice

 

Šolska knjižnica dobiva novo, bolj urejeno podobo. Strokovno literaturo bomo postavili na novo in jo tako naredili preglednejšo in dostopnejšo. Prvi korak so nove police, ki smo jih dobili danes. Veselimo se nove pridobitve.

Knjižnica

 

8. februar – slovenski kulturni praznik

 

8. februarja mineva 163 let, ko je v Kranju umrl največji slovenski pesnik France Prešeren. Ta dan Slovenci praznujemo kulturni praznik.

Drobce iz njegovega življenja pozna vsak izmed nas: rojen v Vrbi leta 1800, starši so želeli, da bi postal duhovnik, on pa se je odločil za študij prava na Dunaju, kjer leta 1828 tudi doktorira in pridobi znanstveni naziv doktor prava, neuresničena ljubezen Julija Primic, ljubezenska zveza z Ano Jelovšek, s katero imata tri nezakonske otroke, prijatelja Matija Čop in Andrej Smole, največje pesniške stvaritve, kot so: Sonetni venec, Gazele, Krst pri Savici, Zdravljica, Glosa, Slovo od mladosti, Sonetje nesreče, Zdravljica in mnoge druge, zbrane v edinstveni knjižici z naslovom Poezije.

Prešernu življenje ni prizanašalo. Dalo mu je nekaj svetlih trenutkov, a zasulo jih je z bridkostjo. Opeharilo ga je za največjo srečo – ljubezen ljubljene žene, a vrglo mu je v naročje visoko dobrino: hladno ostrino duha, povezano s pesniškim darom. Iz  globoke in nesrečne ljubezni, žalosti in osamljenosti je vzplamtel najvišji plamen njegove poezije.

Sporočila njegovih pesmi sooblikujejo našo kulturno in narodno zavest ter ostajajo osnova za slovensko identiteto. Z njeno pomočjo vedno znova odkrivamo temeljne življenjske vrednote. Tako Prešernova pesem ostaja živa, opojna in neumrljiva.

Prešernovo ustvarjanje predstavlja vrh slovenske poezije, njegove Poezije pa ena največjih dragocenosti slovenskega naroda.

Dostopnost